Želim se spremeniti ...

dr. Eva Boštjančič, psihologinja

Ste že kdaj izrekli to željo? Pogosto? In koliko ste se potem res spremenili? Ne veliko, kajne? Ja, po navadi se nam takšne želje porajajo ob začetku novega koledarskega leta ali ko je pred nami kakšen pomemben dogodek – počitnice, poroka, sprememba delovnega mesta ali slabo zdravniško spričevalo. Takrat se zamislimo ali pa kar impulzivno rečemo: »Ja, res, tako ne gre več naprej. Od danes naprej bom delal/-a čisto drugače.« In res, naredite načrt, si v glavi pripravite določene korake in si želite, da bo od tistega dne naprej vse drugače. Pa se pogosto izjalovi. Zakaj?

Vsak lahko vpliva na nas, a za spremembo smo odgovorni predvsem sami

Vsak od nas svoje osebnostne lastnosti in z njimi povezano vedenje oblikuje vse življenje. Ob rojstvu na svet prinesemo določene osebnostne poteze, ki so nam jih starši »podarili« z genskim materialom, nato pa na nas vplivajo vzgoja staršev in vzgojiteljic v vrtcu, dedki in babice, sorojenci. V šoli opazujemo in spoznavamo vedenje sošolk in sošolcev, učitelji so lahko zgled ali pa celo prva avtoriteta. Z vstopom v šolo nastopi tudi obdobje, ko začnejo prijatelji igrati ključno vlogo pri našem osebnostnem razvoju. Rastemo tudi ob učenju pogosto neljube in nezanimive učne snovi, rastemo ob krožkih in hobijih.

Ko odrastemo, so vir naših sprememb prijatelji, zakonski partnerji, kolegi na delovnem mestu. Na naše vedenje vpliva tudi širše družbeno okolje, celo gospodarstvo in politična situacija v državi. Pogosto si želimo sprememb sami, zato obiščemo knjižnico ali knjigarno ter iščemo ustrezne priročnike za samopomoč. Včasih smo za spremembo pripravljeni plačati kar nekaj denarja – da se vozimo v lepšem avtu, da izgine tista grda guba na čelu, da se pogledi mimoidočih ustavijo na naših novih čevljih ali da nehamo zamujati.

Za spremembo potrebujemo motivacijo

Naše vedenje in spreminjanje navad, stališč, razvad pa je odvisno tudi od motivacije. Za motivacijo lahko poskrbi oče, ki otroku ne da žepnine, če domov ne prinaša odličnih ocen. Ali pa mama, ki otroka zvečer ne pocrklja, če ni pospravil vseh igrač, kot je želela. V najstniških letih nas žene družba – klavir želim igrati tako dobro kot najboljša prijateljica, gredico hočem imeti urejeno tako kot najbližji sosed, kitajščine bi se rada naučila tako dobro, da bom sprejeta na študij sinologije na Dunaju. Morda ste opazili, da gre le pri zadnjem primeru za notranjo motivacijo – to si želimo mi sami, zaradi sebe. Novega jezika se želimo naučiti dobro, da bomo dosegli nekaj, kar nam res veliko pomeni. In prav taka motivacija je ključna, ko bi se radi spremenili.

Izziv je kompleksen

Naša osebnost in vedenje temeljita na genetiki, vplivih ožjega okolja (družina) in širšega okolja (prijatelji, znanci, sodelavci) ter na samodejavnosti, torej na tem, kar si sami želimo. Pomembno je tudi, koliko energije smo pripravljeni vložiti v aktivnost.

In sedaj k primeru. Če smo stari 40 let, to pomeni, da smo svoje vedenje verjetno pridno in vztrajno razvijali, ga uporabljali v številnih situacijah, krepili z zunanjimi nagradami (npr. pohvala staršev, zapeljiv pogled partnerja, končano šolanje, ponujeno napredovanje v službi) in notranjimi samopotrditvami (npr. zadovoljstvo ob napisani diplomi, sreča ob uspeli peki sladic, ponos ob prvih petih izgubljenih kilogramih). In zdaj bi radi vedenje spremenili. Morda z obiskom delavnice, z branjem svetovno znanega priročnika za osebnostni razvoj ali morda z branjem tega zapisa? Morda je komu na omenjene načine že uspelo, a pogosteje je pot do osebnostne spremembe daljša, bolj ovinkasta in naporna.

Recept za spreminjanje navad

Žal ni enostavnega recepta, ki bi bil uporaben v vseh situacijah. Naslednji recept pa je uporaben prav za vsakega od nas – na recept vam predpišem ravno pravšnjo kombinacijo življenjske energije, želje po spremembi, vztrajnosti pri utrjevanju novega vedenja in dobre volje. Potem je uspeh zagotovljen. Poskusite še danes!

P. S.: Recept je ponovljiv (lat. repetatur), saj pot do sprememb obravnavamo kot kronično bolezen, ne, kot kronično stanje.

Ko odrastemo, so vir naših sprememb prijatelji, zakonski partnerji, kolegi na delovnem mestu. Na naše vedenje vpliva tudi širše družbeno okolje, celo gospodarstvo in politična situacija v državi.

Naše vedenje in spreminjanje navad, stališč, razvad pa je odvisno tudi od motivacije.