dr. Eva Boštjančič, psihologinja dr. Eva Boštjančič, psihologinja

Poznam direktorja srednjih let, ki je uspešen. Zelo uspešen, bi rekli njegovi stanovski kolegi in kolegice. Naj ga še malo opišem. Gre za univerzitetnega diplomiranega matematika, ki je izstopal že v času študija. Predvsem po svoji bistrosti, ustvarjalnih idejah, včasih tudi po nemiru, ki ga je kot nadarjen študent prinašal v predavalnico z vprašanji, na katera profesor pogosto ni imel takojšnjega odgovora. Danes ta gospod vodi finančno podjetje, v katerem je zaposlenih 40 ljudi. Podjetje je uspešno, zaposleni pa niso tako zadovoljni. Za kaj gre? Direktor podjetje vodi na svoj način. Kot psihologinja pri njem prepoznam pomanjkanje čustvene inteligentnosti in empatije ter slabše razvite komunikacijske spretnosti, pa naj gre za posel ali vsakodnevne reči. Njegovi podrejeni vedno pogosteje izražajo nejevoljo, včasih so celo otopeli, kar se kaže v čedalje slabši delovni zavzetosti.

Ko ne gre več

Zgodba, ne, realna situacija se je začela pred pol leta, ko se je vodja njihovega kadrovskega oddelka name obrnila z željo, da jim pomagam kot zunanja svetovalka. Da skupaj najdeva ključ do rešitve. Situacijo mi je opisala kot brezizhodno. Naštela mi je vrsto konkretnih primerov in vsi so kazali na direktorjeve prej omenjene slabosti – pripravnica je direktorjevo pisarno zapustila objokana, ker ji ni odobril tedna dopusta po njenem poročnem dnevu, iz direktorjeve pisarne se pogosto sliši nadiranje, vsaka ideja zaposlenih ostane v zraku in neslišana, kaj šele upoštevana, direktor v zaposlenih vidi le orodje za vsakodnevni zagon finančnega »motorja«, ne pa posameznikov, ki imajo svoje potrebe, želje in navade. Čisto na koncu mi je zaupala, da se na zadnji razpis za prosto delovno mesto ni javilo prav veliko kandidatov. Na selekcijskih intervjujih je ugotovila, da je razlog za slab odziv organizacijska klima, na katero vpliva predvsem direktorjev odnos do zaposlenih. Ja, situacija v tistem trenutku je bila res takšna, da je bilo potrebno takojšnje ukrepanje.

Potreba po spreminjanju

Predlagala sem ji, naj direktorju svetuje, da se spremeni. A vedela sem, da je to veliko lažje reči kot narediti. Le kako bomo spremenili svoje vedenje, če se niti ne zavedamo, kakšno je in kakšno škodo lahko z njim povzročimo – direktor na primer dela škodo svojemu podjetju in zaposlenim. Ozaveščanje lastnih šibkih točk, rečemo jim tudi slepe pege, je namreč prvi korak do želene, a v danem trenutku še vedno oddaljene spremembe.

Se je res tako težko zavedati svojih pomanjkljivosti?

Vsak od nas se mora najprej pogledati v ogledalo. Šele ko vidimo, koliko mozoljev imamo ali kako umazani smo okrog ust, lahko ukrepamo. Šele ko se zavemo svojih osebnostnih lastnosti, ki so manj prijetne za druge (npr. vzkipljivost ob porazu, ravnodušnost na sestankih) in jih naša okolica težje prenaša, se lahko začnemo spreminjati. Šele ko prepoznamo slabo naučene spretnosti (npr. zamujanje na srečanja, neodgovarjanje na sporočila), se lahko udeležimo tečaja, ki nam bo pomagal določeno hibo spremeniti v prednost. Ključ je zavedanje. Zavedanje naših prednosti in pomanjkljivosti, zavedanje produktivnih oblik vedenja ter tistih, ki nas ovirajo, zavedanje tistega, kar je znano drugim, mi pa tega (še) ne poznamo (npr. da zardim v dekolte, ko predavam, ali da uporabljam besedo pač kot mašilo v skoraj vsakem stavku).

Zavedanje in ozaveščanje – to je ključ

V šoli nas zavedanja ne naučijo. Svoje lastnosti lahko ozavestimo ob pogovoru s starši, kasneje s partnerko ali partnerjem, na delovnem mestu ob konstruktivnem dajanju ali prejemanju povratnih informacij o delu. Sliši se enostavno, pa ni vedno tako. Ali si želite slišati, da ste leni, da vaš telesni vonj danes ni prijeten, da vaše modrovanje ob poslovnem kosilu druge spravlja ob živce, da so vaše ideje o racionalizaciji dela neuporabne? Prav gotovo ne.

Graja ali pohvala?

Ljudje smo nagnjeni k temu, da lažje sprejemamo pohvalo kot grajo. Raje se pogovarjamo o prijetnih stvareh kot o tistih, ki v nas vzbujajo strah, žalost, gnus ali tesnobo. A kako naj potem ozavestimo lastnosti, ki bi jih radi spremenili? Najlažje tako, da se naučimo slišati prav vse, tako pohvale kot tudi možnosti za izboljšanje. Včasih je dobro, da si ob takih priložnostih zapišemo vse (in ne le tistega, kar bi radi slišali).

Pot do rešitve je znana – zavedanje, motivacija, spreminjanje

In kako se je končala zgodba o direktorju iz Ljubljane? Vodja kadrovskega oddelka ga je po najinem sestanku večkrat povabila na kosilo in poskušala začeti pogovor o potrebi po spreminjanju njegovega vedenja oziroma ukoreninjenih vedenjskih vzorcev. Poslušal jo je, a je ni slišal. Predlagala sem, da uporabi katero od tehnik, ki so bliže menedžerjem in njihovemu načinu razmišljanja – praksa kaže, da poslovne situacije najlažje analizirajo s konkretnimi podatki, radi imajo grafe, tabele, dejstva.

Zato je uporabila metodo 360 stopinj, s katero povprašamo podrejene, nadrejene, kolege in osebo, da ocenijo svoje oziroma njegove vodstveno vedenje. Rezultat je »simpatičen« graf, v katerem so združene ocene različnih ocenjevalcev in iz katerega se lahko vidi, da se ocenjevana oseba vidi drugače, kot jo vidijo sodelavci. Ko je direktor na lastne oči videl, da so razkoraki pri ocenjevanju njegovega vodstvenega vedenja na določenih točkah res veliki, ji je rekel: »Ufff. Hvala, da si mi nastavila ogledalo. Kaj pa zdaj, ko vem, da se sodelavcem nekatere oblike mojega vedenja res ne zdijo spodbudne?«

Napotila ga je k psihologu, ki mu je na individualnih srečanjih v dveh mesecih postopoma pomagal odpirati in preoblikovati njegova »zaprta« področja – direktor je postajal vedno bolj odprt, komunikativen, toleranten, s tem pa tudi bolj sproščen. In nekega dne so zaposleni začeli šepetati za njegovim hrbtom: »Naš direktor pa mora biti na novo zaljubljen!« Naj so si mislili karkoli, sprememba je bila očitna in sodelovanje je danes veliko boljše.

Ozaveščanje lastnih šibkih točk, rečemo jim tudi slepe pege, je namreč prvi korak do želene, a v danem trenutku še vedno oddaljene spremembe.

Ste se danes pogledali v ogledalo?

Svoje lastnosti lahko ozavestimo ob pogovoru s starši, kasneje s partnerko ali partnerjem, na delovnem mestu ob konstruktivnem dajanju ali prejemanju povratnih informacij o delu. Sliši se enostavno, pa ni vedno tako.

Ste se danes pogledali v ogledalo?

Preberi, kako lahko z besedo NE izboljšaš svoje počutje.

Beseda NE bolj vpliva na tvoje telesno in duševno zdravje, kot si mogoče misliš.
Odkrij, zakaj je pomembno, da v življenju pogosteje in brez slabe vesti rečeš NE.

Več člankov

Prijava na e-novice

Opozorilo
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.