Bolečino lahko opredelimo kot neprijetno čutno in čustveno zaznavo, povezano s poškodbo tkiva. Vendar vzrok ni vedno poškodba tkiva, pa tudi vsake poškodbe tkiva ne spremlja bolečina.

Bolečina je izjemno zapletena. Povzročajo jo različni dejavniki, na njeno doživljanje in trajanje pa močno vplivata tudi okolje in duševno stanje človeka, ki ga boli. Za večino ljudi predstavlja nekaj neprijetnega in tudi težko oprijemljivega. Zaradi nje se slabo počutimo, moramo jemati zdravila, obiskati zdravnika, hoditi na razne terapije ali pa potrebujemo celo kirurški poseg. Lahko bi rekli, da bi bilo življenje brez bolečine veliko lepše. Tej trditvi je vsaj na prvi pogled težko oporekati.

Zakaj je bolečina koristna?

Človeštvo se proti bolečini bori že od nekdaj. Zakaj torej sploh obstaja, zakaj jo občutimo? Bolečina ni izključno negativna, saj je pogosto prvi znak ali opozorilo, da se v našem telesu nekaj dogaja. Kot je rekel že Homer: »Bolečina je pes čuvaj našega zdravja.« Ko nas nekje zaboli, se namreč ustavimo in umaknemo izvoru bolečine ter tako preprečimo nastanek nadaljnjih poškodb.

Bolečina ima biološko funkcijo, saj nas ščiti pred izpostavljanjem škodljivim zunanjim vplivom in opozarja na bolezensko dogajanje v našem telesu. Zelo narobe bi bilo, če bi na primer položili roko na zelo vroč predmet in ob tem ne bi začutili bolečine – hitro bi prišlo do hudih poškodb. Prav tako je bolečina koristen opozorilni znak, na primer pri srčnem infarktu ali želodčni razjedi, saj omogoča pravočasno ukrepanje.

Preberite še Zbadanje v zobu je lahko resno opozorilo.

Katere vrste bolečine poznamo?

Bolečina se razlikuje po jakosti, trajanju in drugih merilih. Najpogosteje se uporablja delitev glede na trajanje.

Akutna bolečina je kratkotrajna, navadno mine po koncu bolečinskega dražljaja ali po ozdravitvi poškodbe oziroma vnetja. Nastopi hitro in traja nekaj dni do nekaj tednov. Pogosto jo spremljajo pospešen srčni utrip in zvišan krvni tlak, lahko se tudi znojimo. Opišemo lahko, kje jo občutimo, ter opredelimo njen značaj.

Kronična bolečina traja več kot 3 mesece. Pogosto vodi do dodatnih telesnih in psihosocialnih težav (nemira, potrtosti, tesnobe ...), ki še poslabšajo kakovost življenja. Zato je izrednega pomena takojšnje zdravljenje akutne bolečine, saj tako preprečimo razvoj kronične.

Pogosta je tudi delitev glede na jakost bolečine. Ločimo:

  • blago,
  • zmerno in
  • močno bolečino.

Preberite še Od akutne do kronične bolečine.

Kako močno nas boli?

Ljudje zelo različno občutimo bolečino. Na naše zaznavanje vpliva predvsem osebna izkušnja, pa tudi spol, starost in psihofizično stanje. Najzanesljivejša kazalca bolečine in njene jakosti pa sta še vedno čutno nelagodje in bolnikova ocena.

Metode za ocenjevanje jakosti bolečine
Določitev jakosti bolečine je pomembna za postavitev pravilne diagnoze in izbiro ustreznega zdravljenja. Najpogosteje uporabljena metoda je t. i. vizualna analogna lestvica (VAS), ki se lahko uporablja skupaj z grafično lestvico.

Kdaj je treba lajšati bolečino?

Nekatere vrste bolečine pomenijo resno nevarnost, zato moramo takoj k zdravniku, druge pa so prehodnega značaja in nas opozarjajo, da si bo treba nekoliko odpočiti ali iti na zdravniški pregled. Pri prehodnih bolečinah, npr. ob migreni ali glavobolu po napornem sestanku, je smiselno vzeti protibolečinsko zdravilo. V nasprotnem primeru težko opravljamo vsakodnevna opravila, smo manj učinkoviti, razdražljivi, nezbrani in imamo uničen dan.

Pogosto vzroka za bolečino ne moremo enostavno odpraviti, vendar moramo bolečino kljub temu lajšati, preden postane dolgotrajna oziroma kronična.

Preberite še Pomen protivnetnega delovanja.

Katere bolečine lahko zdravimo sami?

Vse bolečine niso primerne za samozdravljenje. Pri blagi do zmerni akutni bolečini pa lahko posežemo po protibolečinskih zdravilih (analgetikih, nesteroidnih antirevmatikih), ki so na voljo brez recepta. Najpogostejše bolečine, zaradi katerih poiščemo pomoč farmacevta v lekarni, so glavobol, zobobol, menstrualna bolečina, bolečina v križu ter bolečina v mišicah in sklepih.

Ne glede na to, za katero bolečino jemljemo protibolečinska zdravila brez recepta, moramo upoštevati, da jih lahko jemljemo le krajši čas, do 5 dni. Če se simptomi ne izboljšajo ali se po 3 dneh jemanja celo poslabšajo, se moramo posvetovati z zdravnikom.

Bolečina ni izključno negativna, saj je pogosto prvi znak ali opozorilo, da se v našem telesu nekaj dogaja.

Razumi bolečino

Najpogostejše bolečine, zaradi katerih poiščemo pomoč farmacevta v lekarni, so glavobol, zobobol, menstrualna bolečina, bolečina v hrbtu ter bolečina v mišicah in sklepih.

Razumi bolečino

Opozorilo
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Vse avtorske pravice pridržane. Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto